Zdravnik opravi številne preiskave, da ugotovi, kaj povzroča simptome. Postopek imenujemo diagnostika. Najprej se zdravnik ali sestra z vami pogovori o vaših zdravstvenih težavah, čemur sledi klinični pregled. Če je treba, pregledu sledijo nekatere slikovne in druge dodatne preiskave.
Slikovne preiskave
S temi preiskavami ugotovimo, kje v sečilih se kamen nahaja. Opraviti je treba ultrazvočno preiskavo (imenovano tudi ultrazvok), pri kateri slika nastane s pomočjo visokofrekvenčnih zvočnih valov. Poleg ultrazvoka boste morda potrebovali tudi rentgensko slikanje sečil.
Kamen, ki povzroča zastoj seča, zdravnik prepozna po razširjenem votlem sistemu ledvic ali razširjenem sečevodu.
Poleg ultrazvoka je občasno treba narediti še rentgensko slikanje sečil.
Druga najpogosteje uporabljena diagnostična slikovna preiskava je RT (računalniška tomografija). Za ugotavljanje ledvičnih kamnov je primerna računalniška tomografija brez kontrasta. Pri tej preiskavi lahko določimo obliko, velikost in debelino kamna.
Občasno je treba napraviti še RT s kontrastom ali intravensko urografijo. To sta preiskavi, s katerima dobimo dodatne podatke o delovanju ledvic, njihovi obliki in notranjih organih.
Sestava ledvičnih kamnov in ostale preiskave
Pri ledvičnih kolikah je treba pregledati seč in kri, s čimer se ugotavlja okužba ali odpoved ledvic.
Pri kamnih, za katere obstaja velika verjetnost, da se bodo spontano izločili, zdravnik najpogosteje svetuje, da jih poskušate prestreči med uriniranjem. Zdravnik jih bo analiziral in tako določil njihovo sestavo. Podatki o sestavi so pomembni, ker pomagajo izbrati najprimernejši način zdravljenja in preprečevanja njihovega nastanka.
Če so vam ugotovili visoko tveganje za nastanek več kamnov, bo zdravnik opravil dodatne preiskave, imenovane presnovna ocena. Te preiskave in razlogi zanje so opisani v ločeni knjižici (glejte Presnovna ocena pri ledvičnih in sečnih kamnih).
