Z besedo diagnostika poimenujemo serijo preiskav, ki jih opravita medicinska sestra ali zdravnik, da bi pojasnila vzrok vaših težav.
Simptome, ki so navedeni v predhodnem sklopu, lahko poleg BPP povzročajo še mnoge druge bolezni, zato je pred potrditvijo diagnoze nujno opraviti različne preiskave.
V začetku pregleda vas bo zdravnik povprašal o zgodovini vaših težav in predhodnih boleznih (anamneza) ter vas fizično pregledal. Zatem bo morda odredil preiskave urina in krvi, opravili boste slikanje mehurja in prostate ter po potrebi še druge preiskave.
Ta sklop predstavlja splošne informacije o diagnostiki, nabor preiskav se v različnih državah lahko razlikuje.
Anamneza
Zdravnik vas bo natančno izprašal o zgodovini vaših težav, o simptomih in o predhodnih boleznih . Pomagate mu lahko tako, da se pred obiskom zdravnika pripravite:
- pripravite spisek vseh predhodnih operacij
- pripravite spisek zdravil, ki jih jemljete
- zdravniku omenite ostale bolezni, ki jih imate
- opišite vaš življenjski slog (redna telesna aktivnost, uživanje alkohola, kajenje, prehrana)
- opišite vaše trenutne simptome
- omenite, koliko časa že opažate simptome
Zdravnik vas bo morda prosil, da izpolnite vprašalnik o vaših simptomih, o njihovi pogostnosti in o njihovem vplivu na kakovost vašega življenja. Na voljo je več različnih vprašalnikov, npr. IPSS, ICIQ Male LUTS, Danish Prostate Symptom Score (DAN-PSS). Najpogosteje se uporablja mednarodna lestvica prostatičnih simptomov (IPSS – angl. International Prostatic Symptom Score ). Sestavlja ga sedem vprašanj o simptomih, z razponom točk med 0 in 5, od blagih do hudih.
Fizični pregled
Vaš zdravnik ali medicinska sestra bosta opravila splošni fizični pregled. Iskala bosta naslednje znake:
- raztegnjen mehur (vaš mehur je lahko raztegnjen, če se ne izprazni povsem)
- poškodbo kože na penisu ali mošnji (znak urinske inkontinence)
- izloček iz sečnice (znak okužbe)
- nenormalnosti v predelu penisa, mošnje in testisov
Poleg tega vam bo zdravnik opravil še rektalni pregled s prstom, da bi zatipal velikost, obliko in čvrstost prostate (Slika 1). Test se imenuje digitalni rektalni pregled (DRP).
Dnevnik uriniranja
Zdravnik vas bo morda prosil, da pričnete pisati dnevnik uriniranja. Vanj boste zapisovali, koliko tekočine popijete, kako pogosto odvajate in kolikšna je količina urina. Dnevnik uriniranja je pomemben, saj zdravniku pomaga bolje razumeti vaše simptome.
Količino urina lahko enostavno izmerite s pomočjo merilne skodelice. Z uporabo štoparice izmerite čas odvajanja. Zabeležite količino urina v mililitrih in čas odvajanja v sekundah (Slika 2).
Preiskave urina
Za preiskave boste morali oddati manjšo količino svojega urina. S preiskavami iščemo znake okužbe urinarnega trakta in sledi krvi v urinu.
Uroflovmetrija
To je enostavna preiskava, pri kateri elektronsko beležimo pretok urina in se opravi s potrebno diskretnostjo v bolnišnici. Urinirali boste v zbiralnik, imenovan uroflovmeter (Slika 3). S preiskavo ugotovimo, ali povečana prostata povzroča oviro v spodnjem urinarnem traktu.
Preiskave krvi
Da bi preveril delovanje ledvic, vam bo zdravnik odvzel nekaj krvi in jo poslal na preiskave. Morda se bo odločil tudi za določitev nivoja prostatično specifičnega antigena (PSA). PSA je beljakovina, ki jo izdeluje prostata, njena vrednost pa je lahko povišana pri moških z benignim povečanjem prostate, vnetjem prostate ali pri raku prostate. Zdravnik vam bo pojasnil, kakšne so možne posledice teh preiskav, in vam svetoval, za katere se odločiti.
Slikovne preiskave urinarnega trakta
Opravili boste ultrasonografijo (ultrazvok), ki za prikaz slike vašega mehurja in prostate uporablja visokofrekvenčno zvočno valovanje.
Z ultrazvokom bosta zdravnik ali medicinski tehnik preverila, koliko urina ostane v vašem mehurju po končanem odvajanju. Ta informacija pove, ali se simptomi pojavljajo zaradi kronične retence urina, ki je mogoč zaplet BPP.
Ultrazvok se uporablja tudi za merjenje volumna prostate, kar pomaga pri odločitvi o najoptimalnejšem načinu zdravljenja.
Urodinamske preiskave
Urodinamske preiskave podajo dodatne informacije o delovanju mišic mehurja in o ciklu odvajanja. Med preiskavo vam zdravnik vstavi kateter v sečnico in rektum ter tako izmeri pritiske v vašem mehurju in v trebušni votlini.
Mehur preko katetra, vstavljenega v sečnico, počasi napolnimo s sterilno vodo, s čimer simuliramo polnjenje mehurja z urinom. Ko je mehur napolnjen, pričnete z odvajanjem v uroflovmeter.
Rezultati preiskave se prikazujejo na zaslonu, ki je povezan s katetri. Zgodi se, da je potrebno preiskavo za pridobitev natančnih meritev ponoviti, vendar so v tem primeru katetri že nameščeni.
Zdravnik se bo za to preiskavo pri vas odločil, če:
- imate nevrološko motnjo
- ste bili v preteklosti operirani na prostati ali v predelu medenice
- vam zastaja večja količina seča v mehurju po končanem odvajanju
- BPP ni značilna za vašo starostno skupino
- urolog potrebuje več informacij, da bi pojasnil izvor vaših simptomov
