Hormonsko zdravljenje predstavlja možnosti zdravljenja napredovalega raka prostate. Namen zdravljenja je upočasniti rast tumorja.
Rast celic raka prostate je odvisna od moških spolnih hormnov, imenovanih androgeni. Najpomembnejši med njimi je testosterone. Androgeni v glavnem nastajajo v modih.
Hormonsko zdravlje ustavi proizvodnjo ali pa blokira delovanje androgenov. Ta pojav imenujemo kastracija. Drugo ime za hormonsko terapijo je zdravljenje z odtegnitvijo androgenov (ADT). Izvede se lahko kirurško ali z zdravili.
Pri kirurškem zdravljenju se odstrani tkivo obeh modi s posegom, ki se imenuje obojestranska orhiektomija. Operacija se običajno izvede pod lokalno anestezijo. Terapija z zdravili za ustavitev proizvodnje androgenov vključuje agoniste LHRH in antagoniste LHRH. Ta zdravila so na voljo kot injekcije »na zalogo« in se injicirajo tik pod kožo ali v mišico. Antiandrogeni so zdravila, ki blokirajo delovanje androgenov. Na voljo so v obliki tablet.
Učinek hormonskega zdravljenja ne bo trajen in bo vodil v nastanek na kastracijo odpornega raka prostate. Več o tem stadiju bolezni se lahko preberete v poglavju Na kastracijo odporen rak prostate.
Da upočasnimo razvoj na kastracijo odpornega raka prostate lahko zdravnik predlaga začasno prekinitev hormonskega zdravljenja. Takšen način zdravljenja imenujemo intermitentna hormonska terapija. Med začasno prekinitvijo pri zdravniku opravljate redne kontrole vsake 1-3 mesece, kjer zdravnik preverja nivo prostatičnega specifičnega antigena (PSA) v krvi.
Kaj so stranski učinki hormonskega zdravljenja?
Hormonsko zdravljenje ustavii proizvodnjo ali blokira delovanje moških spolnih hormonov, kar pvzroči kastracijo. Vaše telo se na kastracijo lahko odzove na različne načine. Najpogostejši stranski učinki so:
- vročinski vali
- zmanjšanje želje po spolnosti
- motnje erekcije,
- osteoporoza
- povečan riziko za nastanek srčno-žilnih obolenj
- sladkorna bolezen
Prav tako se lahko pojavijo bolečine na primer v sklepih, hrbtu, kosteh ali mišicah.
Sprememba ravni hormonov v krvi se lahko pokaže tudi s povišanim krvnim pritiskom, omotico ali pojavom modric. Pacient je bolj dovzeten za infekcije, še posebej v predelu nosu in grla ali sečil.
Tudi izguba apetita in telesne teže sta lahko rezultat kastracije, spremembe pa se kažejo tudi v obliki driske, zaprtja in bruhanja.
Drugi stranski učinki so še kašelj, težje dihanje, glavoboli in periferni edemi.
Različni načini zdravljenja lahko imajo svoje stranske učinke.
LHRH antagonisti lahko povzročijo alergične reakcije.
Anti-androgeni lahko povzročijo tudi rast prsi in bolečnost le-teh (ginekomastija), kar je možno preprečiti z obsevanjem prsi ali operativno odstranitvijo mlečnih žlez.
Anti-androgeni poslabšajo navale vročine, kar se lahko omili z nizkimi dozami estrogenske terapije, katerih stranski učinek je večje tveganje za bolezni srca. Flutamide lahko povzroča drisko.
Kako moteči so posamezni stranski učinki hormonske terapije je odvisno od pacienta do pacienta. Velik vpliv ima splošno zdravstveno stanje in vrsta terapije, ki jo pacient dobi.
