Sindrom kronične bolečine v medenici

  • Go to:

O kronični bolečini v medenici

Kaj je bolečina?

Bolečina nas ob poškodbah opozarja, naj varujemo svoje telo. Bolečino vsakdo opisuje po svoje, večinsko sprejeta definicija bolečine pa je neprijeten občutek. Bolečina je nekaj, kar začutimo. Razpon bolečine je od manjše neprijetnosti do neznosnega trpljenja. Lahko jo čutimo kratek čas, temu rečemo ostra bolečina, ali pa dolgo časa, imenujemo jo kronična bolečina.

Bolečino zaznavamo prek živčnega sistema – kompleksnega sistema živcev in celic, ki prenašajo sporočila do in iz možganov skozi hrbtenjačo.

Živci hrbtenjače se delijo na pet glavnih skupin:

  • vratne,
  • torakalne (srednji del hrbta),
  • ledvene (spodnji del hrbta),
  • sakralne/križne (medenica, križ) in
  • živce trtice.

Včasih se sporočila med živci hrbtenjače in možgani pomešajo, takrat imajo možgani težave pri razumevanju teh sporočil. To lahko vodi v kronične bolečine.

Pri ljudeh s kroničnimi medeničnimi bolečinami imajo možgani težave z razumevanjem sporočil iz križnega spleta živcev, ki prenašajo sporočila iz predela medenice, zadnjice, spolovil, stegen, meč in stopal.

Mišice medeničnega dna pri moških

Mišice medeničnega dna pri ženskah

Kaj je sindrom kronične bolečine v medenici?

To je izraz za različna stanja, ob katerih brez očitnega razloga čutimo tiščečo bolečino v predelu medenice. Sindrom se pojavlja pri 15 % žensk, starejših od 25 let, lahko pa se pojavi tudi pri moških.

Sindrom kronične bolečine v medenici vključuje:

  • bolečino v prostati,
  • bolečino v mehurju,
  • bolečino v modih,
  • bolečino v sečnici,
  • bolečino v nožnici in vulvi.

Bolečino vsak posameznik čuti različno. Lahko občutite manjšo ali veliko bolečino, lahko jo občutite kot topo ali ostro, lahko je stalna ali pa pride in izgine. Pri tej bolezni lahko opazite tudi:

  • težave pri uriniranju,
  • težave pri spanju,
  • pomanjkanje zanimanja za dejavnosti, v katerih ste prej uživali,
  • tesnobo ali depresijo,
  • težave pri vzdrževanju erekcije (moški).

Vzroka kronične bolečine v medenici včasih ni mogoče določiti. Včasih je potrebnih več preiskav in pregledov skozi več mesecev, preden lahko vaš zdravnik postavi diagnozo.

Življenje s kronično bolečino v medenici

Za ljudi s kronično bolečino v medenici ni nenavadno, da se počutijo izolirani, odmaknjeni, depresivni, da občutijo tesnobo. Vemo, da lahko to stanje močno vpliva na vaše vsakdanje življenje in na življenje ljudi okoli vas.

Prestati številne preiskave in ob tem ne ugotoviti, kaj povzroča vašo bolečino, počutiti se, kot da vas nihče ne razume, je lahko zelo neprijetno in brezupno. Za pomoč pri spoprijemanju s temi čustvi, z vašim počutjem in vplivom bolečine na vaše čustveno/duševno zdravje se posvetujte s svojim zdravnikom.

Nekateri opažajo, da se težavam z duševnim zdravjem pridruži še socialna stigma, a več ko bomo v družbi govorili o težavah z duševnim zdravjem, bolj bo to področje postalo del vsakdanjega življenja. Zato se nikoli ne počutite osramočene, če vaše zdravstveno stanje vpliva na vas na tak način. Obstajajo različne možnosti zdravljenja, tudi pogovorne terapije, ki lahko pomagajo. Nekaterim ob teh stiskah pomaga vključitev v podporno skupino, posvetovanje ali vedenjska terapija. V nekaterih primerih vam lahko zdravnik priporoči tudi zdravila za lajšanje tesnobe ali antidepresive.

O bolečini v prostati

Kaj je prostata?

Prostata je majhna žleza, ki je del moškega reproduktivnega sistema. Velika je približno kot žogica za golf in objema cev, imenovano sečnica, po kateri se odvaja urin iz mehurja. Prostata proizvaja gosto belo tekočino, ki se meša s semenčicami iz mod; tako nastane seme ali sperma.

Moški reproduktivni sistem

Kaj je bolečina v prostati?

Čeprav je pri starejših moških normalno, da se jim prostata poveča, to naravno povečanje samo po sebi ne sproža bolečin. Če pa čutite bolečino ali druge neprijetnosti v predelu prostate, ki trajajo več kot tri mesece, obstaja možnost, da imate sindrom bolečine v prostati.

Kaj povzroča bolečino v prostati?

Bolečina v prostati je ena izmed najpogostejših različic medenične bolečine. O tej obliki kronične medenične bolečine je sicer znanih nekaj dejstev, natančnega vzroka za bolečino v prostati pa ne poznamo. Znano je denimo:

  • da prizadene približno 15 % moških,
  • da se lahko pojavi pri moških vseh starosti, najpogosteje pa med 30. in 50. letom,
  • da vzrok ni kakršnakoli okužba, zato zdravljenje z antibiotiki ne pomaga.

Kateri so pogosti simptomi?

Moški lahko ob pojavu sindroma bolečine v prostati občutijo poleg bolečine še kronično nelagodje in težave pri uriniranju, kar lahko močno vpliva na kakovost njihovega življenja. Najpogostejši simptomi so:

  • bolečine v penisu in okoli njega, še posebej na glavici, in v modih,
  • bolečine pri anusu,
  • bolečine v spodnjem delu trebuha, pri danki in v spodnjem delu hrbta,
  • bolečine pri uriniranju oz. pogosta nuja po uriniranju,
  • težave v spolnosti, nezmožnost erekcije, bolečine pri ejakulaciji in medenične bolečine po spolnem odnosu,
  • kri v spermi (pojav se imenuje hematospermija).

Perinej
Perinej je predel med anusom in mošnjo.

Erektilna disfunkcija
Erektilna disfunkcija je medicinski izraz za težave pri doseganju ali ohranjanju erekcije.

Katere preiskave in pregledi so na voljo?

Vaš zdravnik vas bo vprašal o simptomih in se z vami pogovoril o vaši zdravstveni preteklosti in zdravilih, ki jih jemljete. Lahko vam tudi pregleda trebuh in rektum.

Ocenjevanje bolečine in kakovosti življenja

Morda boste izpolnili vprašalnik za razumevanje stopnje bolečine, ki jo čutite, in kako ta vpliva na vaše vsakdanje življenje. Morda vam bodo postavili tudi občutljiva vprašanja o bolečini ali težavah pred spolnimi odnosi, med njimi ali po njih in kako to stanje vpliva na vaše duševno zdravje.

Tesnoba in depresija sta lahko zahtevni temi za pogovor, a je zelo pomembna iskrenost do vašega zdravnika, ko govorite o svojem počutju. Nihče vas ne bo obsojal, le vaši iskreni odgovori pa vas lahko pripeljejo do pomoči, ki jo potrebujete.

Preiskava urina

Morda boste morali oddati vzorec urina, če bo zdravnik sumil, da vaše bolečine povzroča okužba. Vzorec bodo morda poslali v laboratorij za nadaljnjo analizo, kar je odvisno od zmožnosti vaše lokalne bolnišnice.

Pregled prostate

Pregled prostate ali digito rektalni pregled je hiter in preprost pregled, pri katerem se ugotovi, ali je vaša prostata povečana ali boleča. Med pregledom vam bo zdravnik otipal prostato z lubriciranim prstom v rokavici skozi anus.

Morda boste čutili pritisk ali pa boste začutili potrebo po uriniranju. Zavedamo se, da je to za vas lahko zelo neprijetno, a je na srečo pregleda zelo hitro konec. Če je vaša prostata razdražena ali zatečena, je lahko pregled boleč, ne bo pa povzročil nobenih dolgotrajnih bolečin.

Digitalna rektalna pregled

Katera zdravljenja so na voljo?

Resno vnetje prostate oz. prostatitis nujno zahteva protibakterijsko zdravljenje. Zdravljenje bolečine v prostati pa je lahko zahtevno, saj je ne povzroča okužba. Cilj zdravljenja je v tem primeru lajšati bolečine in druge simptome, da vas ti čim manj onemogočajo v vsakdanjem življenju.

Zdravila

Zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa
Ta zdravila vam pomagajo sprostiti mišice, kjer se prostata stika z mehurjem, kar lahko omili simptome, kot je bolečina med uriniranjem.

Natrijev pentosanpolisulfat
Čeprav se je v preteklosti to zdravilo uporabljalo za lajšanje bolečine v mehurju, vam lahko zdravnik predpiše kapsule natrijevega pentosanpolisulfata, da ugotovi, ali vam morda pomagajo lajšati bolečino v prostati. To zdravilo se ne sme jemati hkrati z nekaterimi drugimi zdravil, zato je pomembno, da preberete navodila, priložena zdravilu.

Vsa zdravila imajo znane neželene učinke. Uporaba zdravila PPS je bila povezana z boleznijo oči, ki povzroča motnje vida. Težave z vidom. Če vam zdravnik predlaga PPS kot možnost zdravljenja, je pomembno, da se z vami pogovori o morebitnem tveganju za bolezni oči.

Zdravila brez recepta
Zdravnik vam bo morda priporočil zdravila v prosti prodaji, kot je ibuprofen ali paracetamol, ki vam lahko pomagajo lajšati bolečine.

Antibiotiki
Če vaš zdravnik sumi, da je vzrok za bolečine okužba, ki se ne pokaže na testih in pregledih prostate, vam bo morda predpisal enkratne antibiotike, da bi tako ugotovil, ali vam bo to pomagalo omiliti simptome.

Če pogosto jemljete protivnetne ali protibolečinske tablete, se posvetujte s svojim zdravnikom zaradi spremljanja morebitnih neželenih učinkov. Zdravila v prosti prodaji imajo omejitev pri tem, koliko bolečine lahko zmanjšajo. Ni dobro preseči priporočenega dnevnega odmerka, saj ta zdravila nimajo dodatnega učinka, če jih zaužijete več, se pa lahko pojavijo bolj resni neželeni učinki.

Nasveti za samopomoč

Morda vam pri omilitvi bolečin pomagajo naslednji pristopi za samopomoč:

  • tople kopeli ali topla podloga,
  • izogibanje alkoholu, kofeinu, pekoči ali kisli hrani,
  • izogibanje dejavnostim, ki lahko dražijo prostato, kot so dolgotrajno sedenje ali kolesarjenje.

Psihološka pomoč

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je oblika pogovorne terapije. Temelji na ideji, da so naše misli, čustva, dejanja in telesni občutki povezani. Cilj KVT je, da vam pomaga obvladovati bolečino z učenjem tehnik spreminjanja smeri vašega razmišljanja in vedenja.

Zdravnik vam bo morda predlagal KVT kot pomoč ob vašem stanju. Če vam zdravnik ni predlagal KVT, pa bi radi preizkusili to metodo, omenite to zdravniku, da vam pomaga najti terapevta.

Fizioterapija

Čeprav fizioterapija ni rešitev za kronične bolečine, vam lahko lajša simptome. Fizioterapija popravlja mišična neravnovesja z raztezanjem, krčenjem in krepitvijo določenih mišic.
Lahko vključuje rahlo raztezanje in masažo za sprostitev mišic ali pa ciljane vaje, kot so krčenje in sproščanje mišic medeničnega dna.

Fizioterapija niso samo vaje za telo. S fizioterapevtom se lahko tudi pogovorite o spremembah v načinu življenja, se izobražujete in dobite praktične nasvete za lajšanje simptomov.

Živčna stimulacija

Nekaterim moškim se simptomi zmanjšajo z živčno stimulacijo. Kot velja za vse načine zdravljenja, živčna stimulacija morda ni ustrezna za vsakogar, zato se o tem posvetujte s svojim zdravnikom.

Najpogostejše oblike živčne stimulacije pri sindromu bolečine v prostati so:

  • transkutana električna živčna stimulacija (angl. kratica TENS)
    Terapija TENS je tehnika lajšanja bolečine, pri kateri se uporablja naprava, ki pošilja blage električne impulze skozi elektrode, nameščene na bolečih mestih na telesu. Izvedba terapije TENS se je pokazala za zelo uporabno pri sindromu bolečine v prostati pri približno polovici moških.
  • stimulacija križnih živcev (angl. kratica SNS)
    Če vam zdravnik priporoči terapijo SNS, vam bodo pod kožo vstavili tanko žico (elektrodo). Postopek se izvede v lokalni ali splošni anesteziji. Z nadzorno napravo, podobno telefonu, se potem upravlja frekvenca električnih signalov, ki se sproščajo po elektrodah.
  • stimulacija zadnjega tibialnega živca (angl. kratica PTNS)
    Tak način stimulacije vključuje vstavitev majhne igle v golen, prek katere se pošiljajo električni impulzi v živce medenice.

Živčna stimulacija je lahko na začetku malce neudobna, a ni boleča. Postopek se začne z majhno močjo, potem se moč lahko poveča, a le do točke, ko se še zmeraj počutite udobno.

Alternativna terapija

Akupunktura
Akupunktura se uporablja za lajšanje različnih bolečin in vključuje vstavitev drobnih igel skozi kožo na določenih točkah telesa. Zdravnik vam lahko predlaga akupunkturo za lajšanje vaših simptomov.

V ambulantnih preizkusih se je akupunktura izkazala za zelo učinkovito pri lajšanju bolečine v prostati, zato ni greh poskusiti, tudi če menite, da vam ne ustreza.

Fitoterapija
Fitoterapevtski pripravek za naravno zdravljenje kronične bolečine v prostati združuje dve sestavini, kvercetin in izvleček cvetnega prahu. Ti dve sestavini imata antioksidativne in protivnetne učinke, ki pomagajo zmanjšati vnetje in bolečine.

Kvercetin je fitoživilo oz. rastlinska snov, ki jo najdemo v številnem sadju in zelenjavi.

O sindromu bolečine v mehurju

Kaj je mehur?

Mehur je organ, v katerem se začasno shranjuje urin, ki nastane v ledvicah. Mehur je vrečasta mišica, ki se ob napolnjenosti začne krčiti, da se urin lahko izloči skozi sečnico.

Kaj je sindrom bolečine v mehurju in kaj ga povzroča?

Ljudje s sindromom bolečine v mehurju čutijo dolgotrajne bolečine okoli medenice in imajo težave pri uriniranju. Uporabljajo se tudi poimenovanja sindrom bolečega mehurja in intersticijski cistitis.

Omenjeni sindrom nima jasnega vzroka, kot je na primer okužba. Morda sindrom povzroča poškodba mehurja od prejšnjih okužb, alergična reakcija ali pa odziv imunskega sistema, ki po naključju napade prav mehur.

Sindrom je pogostejši med ženskami, ponavadi se pojavi med 30. in 40. letom, lahko pa se pojavi pri ljudeh vseh starosti, vključno z otroki in mladimi.

Kateri so pogosti simptomi?

Sindrom ni posledica okužbe, a je lahko občutek takšen, kot da je. Simptomi segajo od blagih do zelo hudih. Nekateri bolečine sindroma opisujejo kot blage, ki pridejo in gredo, pri nekaterih pa je bolečina močna in nenehna, tako da zelo vpliva na njihov spanec, delo in vsakdanje aktivnosti. Pri nekaterih ženskah se bolečine pojavijo tudi med spolnim odnosom ali po njem.

Najpogostejši simptomi sindroma bolečine v mehurju so:

  • bolečine ob polnem mehurju,
  • bolečine po uriniranju,
  • močne bolečine pod popkom,
  • bolečine v spodnjem delu hrbta,
  • močna potreba po uriniranju,
  • pogostejša potreba po uriniranju kot ponavadi,
  • večkratno zbujanje ponoči zaradi uriniranja.

Morda se vam bolečine poslabšajo po zaužitju nekatere hrane in pijače, med fizičnim in mentalnim stresom ter pri nekaterih aktivnostih, kot je predolgo sedenje. Pri ženskah lahko moč bolečine niha glede na menstrualni cikel.

Če pri sebi opažate kateregakoli od teh simptomov, se posvetujte z zdravnikom. Prej kot vam lahko zdravnik postavi diagnozo, prej vam lahko pomaga in prej lahko začnete ustrezno zdravljenje.

Katere preiskave in pregledi so na voljo?

Ocenjevanje bolečin in njihovega vpliva na življenje

Zdravnik si mora ustvariti celostno sliko o vaših bolečinah, pritisku ali neudobju v času, ko je vaš mehur poln in ko je prazen. Morda boste morali izpolniti vprašalnik za zdravnikovo boljše razumevanje vaših bolečin in kako te vplivajo na vaše življenje. Morda boste morali odgovoriti na občutljiva vprašanja o bolečinah in težavah pred spolnim odnosom, med njim ali po njem ter kako te bolečine vplivajo na vaše duševno zdravje.

Stiska in depresija sta lahko zahtevni temi za pogovor, a je ključno, da ste o tem s svojim zdravnikom odkriti. Nihče vas zaradi vaših težav ne bo obsojal, le vaši iskreni odgovori pa vam lahko pomagajo priti do podpore, ki jo potrebujete.

Fizični pregled

Zdravnik vas bo prosil za opis simptomov in opravil fizični pregled, da preveri kakršnekoli napetosti v predelu medenice in v trebuhu. Vemo, da vam je lahko zelo neprijetno, a zdravnik morda mora opraviti tudi pregled medeničnega predela, ki vključuje pregled vaših spolovil, da odkrije morebitne napetosti.

Pregled prostate (moški)

Pregled prostate ali digito rektalni pregled je hiter in preprost pregled, pri katerem zdravnik ugotovi, ali je vaša prostata povečana ali boleča. Zdravnik otipa prostato z lubriciranim prstom v rokavici skozi anus.

Razumemo, da je lahko pregled neprijeten, a se na srečo zelo hitro konča. Ob pregledu lahko začutite pritisk in kratko potrebo po uriniranju. Če imate razdraženo ali zatečeno prostato, je lahko malo boleč, a ne povzroča dolgotrajne bolečine.

Preiskava urina

Če zdravnik sumi, da je vzrok simptomov okužba, boste morda morali oddati vzorec urina. Vzorec bodo lahko poslali v laboratorij za nadaljnjo analizo, kar je odvisno od zmožnosti vaše zdravstvene ustanove. Rezultati lahko zdravniku pomagajo določiti vzrok za vaše simptome.

Cistoskopija

Zdravnik vam bo morda predlagal cistoskopijo, to je pregled, pri katerem z drobno kamero, imenovano cistoskop, pregleda notranjost mehurja. Zavedamo se, da ste morda zaskrbljeni zaradi cistoskopije, vendar bo preiskava zdravniku pomagala izključiti morebitne vzroke bolečin v mehurju.

Cistoskopija je lahko pri ljudeh z bolečinami v mehurju neprijetna ali boleča. Lahko vam ponudijo lokalni anestetik, ki omrtviči sečnico, medtem ko kamera skozi njo prodira v mehur, splošno anestezijo, pri kateri boste med postopkom spali, ali spinalni anestetik, ki omrtviči spodnjo polovico telesa.

Katera zdravljenja so na voljo?

Ker ni natančno znano, kaj povzroča sindrom bolečine v mehurju, ni enega samega zdravljenja, ki bi pomagalo vsem, lahko pa poskusite z različnimi načini zdravljenja. Zavedamo se, kako neprijetno je lahko takšno iskanje rešitve, vendar vas spodbujamo, da preizkusite različne možnosti, dokler ne najdete zdravljenja ali kombinacije zdravljenj, ki lajšajo vaše simptome.

Prehrana in življenjski slog

Pri nekaterih ljudeh je bolečina v mehurju močnejša po uživanju določene hrane ali pijače, v času fizičnega ali čustvenega stresa ali pri določenih dejavnostih. Če veste, kaj povzroča bolečine, lahko prilagodite svoje življenje tako, da bodo simptomi manjši.

V pomoč so vam lahko naslednji pristopi:

  • zmanjšanje uživanja alkohola, pijač s kofeinom ali citrusov ali njihova popolna opustitev,
  • omejevanje uživanja živil z visoko vsebnostjo kislin, ki lahko pripomorejo k draženju in vnetju mehurja,
  • redni odmori med sedenjem in gibanje,
  • če redno kolesarite, omejite trajanje te dejavnosti,
  • preizkusite dejavnosti, ki vam pomagajo pri sproščanju in zniževanju ravni stresa.

Zdravila

Natrijev pentosanpolisulfat
Natrijev pentosanpolisulfat je šibko sredstvo za redčenje krvi, ki je odobreno kot zdravilo za zdravljenje bolečin v mehurju. Ni natančno znano, kako deluje, vendar naj bi pomagal obnoviti zaščitno plast sluzi, ki obdaja mehur, ter tako zmanjšal vnetje in bolečino. Nekaterih zdravil ne smete jemati skupaj z natrijevim pentosanpolisulfatom, zato je pomembno, da preberete navodilo za uporabo, ki je priloženo zdravilu.

Vsa zdravila imajo znane neželene učinke. Uporaba zdravila PPS je bila povezana z boleznijo oči, ki povzroča motnje vida. Težave z vidom. Če vam zdravnik predlaga PPS kot možnost zdravljenja, je pomembno, da se z vami pogovori o morebitnem tveganju za bolezni oči.

Zdravila brez recepta
Če so simptomi blagi, vam lahko zdravnik za lajšanje bolečin priporoči jemanje protivnetnih zdravil ali zdravil proti bolečinam, kot sta ibuprofen ali paracetamol. Morda vam bo predpisal tudi antihistaminike, ki pomagajo pri obvladovanju potrebe po uriniranju.

Če redno jemljete protivnetna ali protibolečinska zdravila, se posvetujte s svojim zdravnikom, da vas bo lahko spremljal glede morebitnih neželenih učinkov. Te vrste zdravil brez recepta imajo omejitev, koliko bolečine lahko obvladajo. Priporočenega dnevnega odmerka ne smete preseči, saj jemanje teh zdravil nad določenim odmerkom ne bo prineslo nobene dodatne koristi, lahko pa poveča tveganje za resne neželene učinke.

Antidepresivi

Če so simptomi hudi, je lahko koristno zdravljenje, ki sprošča živce. Zdravila, kot je amitriptilin, dokazano sproščajo mehur, zato so lahko za vas učinkovito sredstvo. Če simptomi vplivajo na vaše razpoloženje, vam bodo morda antidepresivi tudi pomagali izboljšati počutje in zmanjšati bolečine.

Zavedamo se, da morda menite, da sta duševno zdravje in jemanje antidepresivov povezana z družbeno stigmo, vendar se ne smete sramovati negativnega vpliva kroničnega stanja, kot je sindrom bolečine v mehurju, na vaše duševno počutje.

Fizioterapija

Čeprav fizioterapija ni zdravilo proti kroničnim bolečinam, vam lahko pomaga zmanjšati in učinkoviteje obvladovati simptome. Fizioterapevtsko zdravljenje zajema odpravljanje mišičnega neravnovesja z raztezanjem, krčenjem in krepitvijo mišic. Lahko vključuje rahlo raztezanje in masažo za sprostitev mišične napetosti ali usmerjene vaje, kot sta krčenje in sproščanje mišic medeničnega dna (med sramnico in trtico). Pri fizioterapiji pa ne gre le za vaje. S fizioterapevtom se lahko pogovorite tudi o spremembah življenjskega sloga, izobraževanju in praktičnih ukrepih, ki bi vam pomagali ublažiti simptome.

Stimulacija živcev

Pri nekaterih ljudeh se simptomi zmanjšajo s stimulacijo živcev. Tako kot velja za vse načine zdravljenja, tudi stimulacija živcev ni primerna za vsakogar, se bo pa zdravnik z vami o tej možnosti pogovoril.

Najpogostejše vrste živčne stimulacije pri sindromu bolečine v mehurju so:

  • transkutana električna stimulacija živcev (TENS)
    Terapija TENS je tehnika lajšanja bolečin, pri kateri se z napravo prek elektrod, nameščenih na bolečih delih telesa, pošiljajo blagi električni impulzi. V kliničnih preskušanjih se je izkazalo, da je zdravljenje s terapijo TENS pri sindromu bolečine v mehurju učinkovito pri približno 50 % moških.
  • Stimulacija sakralnega živca (SNS)
    Če vam bo zdravnik priporočil uporabo SNS, vam bodo pod kožo vstavili tanko žico (elektrodo). Postopek se opravi v lokalni ali splošni anesteziji. S krmilno enoto, veliko približno toliko kot mobilni telefon, nato spreminjamo in nadzorujemo frekvenco električnih signalov na elektrodi, ki stimulira križne živce.
  • Stimulacija zadnjega tibialnega živca (PTNS)
    Pri tej vrsti stimulacije živcev, imenovani tudi PTNS, vam v stopalo vstavijo majhno iglo, prek katere pošiljajo električne impulze živcem v predelu medenice.

Stimulacija živcev je lahko sprva nekoliko neprijetna, vendar ni boleča. Zdravljenje se običajno začne z nizko stopnjo intenzivnosti, ki se lahko nato zviša, vendar le do točke, ko se še počutite udobno.

Psihološka pomoč

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je vrsta pogovorne terapije. Temelji na ideji, da so naše misli, čustva, dejanja in telesni občutki povezani. Cilj KVT je pomagati pri obvladovanju bolečine z učenjem veščin obvladovanja bolečine ter spreminjanjem načina razmišljanja in vedenja.

Zdravnik vam lahko priporoči KVT, da bi vam tako pomagal obvladati vaše stanje. Če vam zdravnik ni predlagal KVT, pa bi to terapijo radi preizkusili, omenite to svojemu zdravniku in pomagal vam bo najti terapevta.

Intravezikalno zdravljenje (izpiranje mehurja)

Intravezikalna terapija je medicinski izraz za instilacijo zdravila v mehur, včasih imenovano tudi izpiranje mehurja. Gre za postopek, pri katerem se v mehur vnese tekoče zdravilo, ki obloži sluznico z zaščitno plastjo, ki lahko pomaga zmanjšati simptome.

Postopek vključuje vstavitev katetra v mehur skozi sečnico. Ko bo vaš mehur napolnjen s tekočim zdravilom, vam bodo svetovali, da nekaj časa ne urinirate, da bo zdravilo bolje učinkovalo.

Botulinski toksin

Botulinski toksin deluje tako, da paralizira živčne končiče. Morda ste že slišali ime Botoks®. Čeprav večina ljudi botulinski toksin prišteva h kozmetičnim postopkom za zmanjšanje znamenj staranja, so injekcije botulinskega toksina namenjene zdravljenju več zdravstvenih težav, vključno s težavami, povezanimi z mišicami in živci. Botulinski toksin se na primer uporablja za zdravljenje sindroma prekomerno aktivnega mehurja pri ljudeh, pri katerih druge možnosti zdravljenja niso bile uspešne.

Če so simptomi hudi, vam lahko zdravnik predlaga injekcije botulinskega toksina. Dokazano je, da ta vrsta zdravljenja olajša simptome približno tretjini bolnikov, vendar ni primerna za vsakogar. Zdravnik vam bo lahko svetoval, ali je botulinski toksin primerna možnost zdravljenja za vas.

Sindrom prekomerno aktivnega sečnega mehurja
Prekomerno aktiven mehur (PASM) povzroča pogosto in nenadno potrebo po uriniranju, ki jo je težko nadzorovati.

O sindromu skrotalne bolečine

Kaj je skrotum?

Skrotum ali mošnja je kožna vreča, v kateri so shranjena moda oz. testisi. Vsak od testisov proizvaja hormone, med katerimi je glavni testosteron. V testisih so tudi celice, ki so odgovorne za proizvodnjo semenčic. Mošnja ščiti testise, glavne krvne žile in živce ter cevke za shranjevanje in prenos sperme, imenovane obmodek in semenovod.

Skrotum

Kaj je sindrom bolečine v skrotumu?

Sindrom skrotalne bolečine, imenovan tudi kronična orhialgija ali sindrom testikularne bolečine, je bolečina v enem ali obeh testisih, ki traja vsaj tri mesece. Bolečina je lahko stalna ali pa se pojavlja in izginja. Lahko je topa, lahko pa je tudi močna.

Vemo, da vas lahko bolečine v predelu mošnje zelo skrbijo in vplivajo na kakovost vašega življenja. Upamo, da vam bodo informacije, ki jih boste našli tukaj, pomagale bolje razumeti morebiten vzrok bolečine in načine zdravljenja, ki bi vam lahko koristili.

Kaj povzroča sindrom bolečine v skrotumu?

Bolečino v skrotumu lahko povzroči več bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, vendar je pri do 50 % moških vzrok bolečine neznan, kar imenujemo sindrom bolečine v skrotumu. Takšna diagnoza vas lahko razočara, zlasti če ste obiskali več zdravnikov in se vam zdi, da še vedno nimate odgovorov. V tem primeru je morda najboljša rešitev napotitev k urologu. Bolečina se lahko pojavi tudi po poškodbi, vazektomiji ali operaciji kile. Do 20 % moških po vazektomiji in 10 % tistih po operaciji kile poroča o bolečinah v skrotumu v mesecih po operaciji.

Kateri so pogosti simptomi?

Najpogostejši simptomi sindroma bolečine v skrotumu so:

  • blage ali hude bolečine, ki trajajo vsaj tri mesece,
  • bolečine v dimljah, ko se premikate ali opravljate naporno dejavnost,
  • občutek teže ali občutljivost predelov okoli mošnje,
  • hude bolečine v mošnji, ki se pojavijo brez opozorila,
  • pogostejše uriniranje kot običajno,
  • kri v urinu ali spermi.

Katere preiskave in pregledi so na voljo?

Ocena bolečine in kakovosti življenja

Morda boste morali izpolniti vprašalnike, ki so namenjeni ugotavljanju resnosti bolečine in njenega vpliva na vaše vsakdanje življenje. Morda vam bodo postavili tudi občutljiva vprašanja o morebitnih bolečinah ali težavah, ki jih doživljate pred spolnim odnosom, med njim ali po njem, in o tem, kako vaše stanje vpliva na vaše duševno zdravje.

Fizični pregled

Zdravnik vas bo prosil, da opišete svoje simptome, in opravil fizični pregled vaših spolovil. Vemo, da je to lahko zelo neprijetno, vendar se bo moral zdravnik dotakniti vaših testisov in jih stisniti, da preveri, ali so otekli, občutljivi, ali se je koža nenavadno spremenila, in da zazna morebitne grudice. Preveri lahko tudi občutljivost v predelu medenice, spodnjega dela trebuha in dimelj.

Ultrazvok

Pri ultrazvočni preiskavi se uporabljajo zvočni valovi, s katerimi se ustvari slika, ki jo vidimo na zaslonu računalnika. Tako lahko zdravnik vidi notranjost mod in okoliških tkiv v mošnji ter izključi morebitne znane vzroke za skrotalne težave.

Katera zdravljenja so na voljo?

Zdravila

Posebnih zdravil za zdravljenje sindroma bolečine v skrotumu ni, vendar vam lahko zdravnik vseeno priporoči nekatera zdravila, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov. Med njimi so:

  • protivnetna in protibolečinska zdravila, kot sta ibuprofen ali paracetamol,
  • antidepresivi, kot je amitriptilin, ki se pogosto uporablja za zdravljenje kronične bolečine,
  • antibiotiki, če zdravnik meni, da imate morda okužbo, ki je testi niso odkrili.

Če redno jemljete protivnetna ali protibolečinska zdravila, se posvetujte s svojim zdravnikom, da vas bo lahko spremljal glede morebitnih neželenih učinkov. Te vrste zdravil brez recepta imajo omejitev, koliko bolečine lahko obvladajo. Priporočenega dnevnega odmerka ne smete preseči, saj jemanje teh zdravil nad določenim odmerkom ne bo prineslo nobene dodatne koristi, lahko pa poveča tveganje za resne neželene učinke.

Nasveti za samopomoč

Tako kot številne druge kronične bolečine je tudi sindrom bolečine v skrotumu slabo pojasnjen. Če imate nepojasnjeno bolečino v mošnji, vam bodo morda v pomoč naslednji nasveti:

  • zaužijte protivnetna zdravila in zdravila za lajšanje bolečin, kot sta ibuprofen ali paracetamol,
  • uporabite grelno blazino ali si privoščite toplo kopel,
  • izogibajte se dvigovanju težkih predmetov ali naporni vadbi,
  • nosite tesnejše spodnje perilo, da omejite gibanje mošnje.

Fizioterapija

Čeprav fizioterapija ni zdravilo proti kroničnim bolečinam, vam lahko pomaga zmanjšati in učinkoviteje obvladovati simptome. Fizioterapevtsko zdravljenje zajema odpravljanje mišičnega neravnovesja z raztezanjem, krčenjem in krepitvijo mišic. Lahko vključuje rahlo raztezanje in masažo za sprostitev mišične napetosti ali usmerjene vaje, kot sta krčenje in sproščanje mišic medeničnega dna (med sramnico in trtico).

Pri fizioterapiji ne gre vedno le za vaje. S fizioterapevtom se lahko pogovorite tudi o spremembah življenjskega sloga, izobraževanju in praktičnih ukrepih, ki bi vam pomagali ublažiti simptome.

Blokada živcev in odstranjevanje potrebušnice

Če s prej navedenimi sredstvi in ukrepi ne boste dosegli olajšanja, se lahko zdravnik odloči za blokado živcev. Pri živčni blokadi se v semensko povesmo vbrizga anestetik. To ni nujno zdravljenje, lahko pa pomaga ugotoviti, od kod prihaja bolečina. Na podlagi rezultatov se bo zdravnik lahko odločil, ali bi vam morda koristilo odstranjevanje potrebušnice. V nekaterih primerih lahko zdravnik priporoči ponovitev živčne blokade, da preveri, ali je bolečina popustila.

Odstranjevanje potrebušnice ali mikrokirurška denervacija spermatične žile je mikrokirurška tehnika, ki se izvaja v anesteziji, zato med operacijo ne boste ničesar občutili. Pri tem se odstranijo živci v semenovodu, kar pri približno 75 % moških trajno ublaži bolečine v modih.

Mikrokirurški posegi
Mikrokirurgija je zapletena operacija, ki se izvaja z uporabo miniaturnih instrumentov in mikroskopa.

Vazovazostomija

Če vaš zdravnik meni, da so bolečine v skrotumu posledica opravljene vazektomije, boste morda želeli razmisliti o povratni vazektomiji, imenovani vazovazostomija. Pri vazektomiji so vam prerezali cevke za prenos sperme, imenovane vas deferens. Med povratno vazektomijo bo kirurg ponovno povezal oba konca semenovoda. Klinične študije so pokazale, da se pri približno 80 % moških, pri katerih je bila opravljena povratna vazektomija, bolečine v mošnji omilijo. Vendar pa lahko traja nekaj mesecev, da se pokaže olajšanje.

O sindromu bolečine v sečnici

Kaj je sindrom bolečine v sečnici in kaj ga povzroča?

Sindrom bolečine v sečnici je medicinski izraz za skupino simptomov, ki se lahko pojavijo zaradi oteženega ali bolečega uriniranja, vendar brez znanega vzroka. Sindrom se najpogosteje pojavlja pri ženskah, se pa lahko razvije pri odraslih vseh starosti.

Kateri so pogosti simptomi?

Simptomi sindroma bolečine v sečnici so zelo podobni kot pri okužbah sečil (angl. UTI) in vnetju sečnice (uretritis). A medtem ko so vzroki za te težave s sečnico in za uretritis bakterijske in virusne okužbe, se simptomi sindroma bolečine v sečnici pojavijo brez okužbe ali drugega očitnega zdravstvenega vzroka.

Pogosti simptomi sindroma bolečine v sečnici so:

  • potreba po pogostejšem uriniranju kot običajno ali občutek, da se mehur po uriniranju ne izprazni,
  • bolečine med uriniranjem ali v trebuhu,
  • nenadna potreba po uriniranju,
  • bolečine v spodnjem delu hrbta ali spolovilih,
  • bolečine med spolnim odnosom,
  • kri v urinu,
  • otekla moda, bolečine med ejakulacijo ali kri v spermi (moški).

Sečnica
Uretra ali sečnica je ozka cevka, po kateri se urin iz mehurja odvaja iz telesa. Pri moških se skozi sečnico med ejakulacijo pretaka tudi seme.

Uretritis
Uretritis je vnetje sečnice. To ni enako kot okužba sečil, ki prizadene urinarni trakt.

Katere preiskave in pregledi so na voljo?

Ocena bolečine in kakovosti življenja

Morda boste morali izpolniti vprašalnike, ki so namenjeni ugotavljanju resnosti bolečine in njenega vpliva na vaše vsakdanje življenje. Morda vam bodo postavili tudi občutljiva vprašanja o morebitnih bolečinah ali težavah, ki jih doživljate pred spolnim odnosom, med njim ali po njem, in o tem, kako vaše stanje vpliva na vaše duševno zdravje.

Fizični pregled

Zdravnik vas bo prosil, da opišete svoje simptome, in morda bo moral opraviti fizični pregled spolovil. Vemo, da je to lahko zelo neprijetno, a zdravnik lahko le tako preveri, ali so se pojavile oteklina, občutljivost, nenormalne spremembe na koži ali kakšne grudice. Prav tako lahko s fizičnim pregledom ugotovi, kakšna je občutljivost v predelu medenice in spodnjega dela trebuha.

Preiskava urina

Zdravnik bo želel izključiti okužbo kot vzrok vaših simptomov, zato vas bo prosil, da oddate vzorec urina. Ta se lahko pošlje v laboratorij za nadaljnjo analizo, odvisno od zmogljivosti, ki so na voljo na vaši zdravstveni ustanovi.

Preverjanje spolno prenosljivih bolezni (SPB)

Zdravnik vam lahko priporoči odvzem brisa sečnice za preverjanje spolno prenosljivih bolezni, kot sta klamidijska okužba ali gonoreja, ki lahko povzročita boleče vnetje v predelu medenice. Tudi če v zadnjem času niste imeli spolnega partnerja, je testiranje priporočljivo, saj vse spolno prenosljive bolezni ne povzročajo simptomov in lahko neopazno trajajo že dolgo časa.

Pri ženskah se v sečnico nežno vstavi vatirana palčka, ki se obrne in zbere vzorec celic. Vzorec se lahko odvzame tudi z vhoda v maternico, ki se imenuje maternični vrat.

Pri moških se bris sečnice opravi tako, da se vatirana palčka nežno vstavi približno dva centimetra v sečnico in se nato obrne.

V obeh primerih test ne traja dolgo, vendar je lahko neprijeten. Vzorce bodo poslali v laboratorij, kjer bodo preverili prisotnost bakterij.

Cistoskopija

Zdravnik vas lahko napoti na cistoskopijo, da bi ugotovil morebitne druge vzroke za vaše simptome. Cistoskopija je postopek, pri katerem z drobno kamero, imenovano cistoskop, pregledajo notranjost mehurja.

Ultrazvok

Pri ultrazvočni preiskavi se uporabljajo zvočni valovi, s katerimi se ustvari slika, ki jo vidimo na zaslonu računalnika. Tako lahko zdravnik vidi notranjost predela medenice in podrobno pregleda okoliška tkiva ter izključi znane vzroke bolečin v sečnici in njeni okolici.

Katera zdravljenja so na voljo?

Nasveti za samopomoč

Ker ima lahko sindrom bolečine v sečnici več vzrokov, vam lahko zdravnik svetuje, da najprej poskusite s spremembami življenjskega sloga, ki zmanjšujejo morebitno draženje sečnice, ter tako preverite, ali vam to pomaga omiliti vaše simptome.

Ti ukrepi so lahko:

  • izogibanje uporabi parfumiranih izdelkov v okolici spolovila, kot so parfumi, mila ali peneče se kopeli,
  • izogibanje uporabi nekaterih kontracepcijskih sredstev, kot so diafragme in spermicidni želeji, in uporabi kondomov,
  • izogibanje uporabi parfumiranih ali dišečih higienskih izdelkov in tamponov (ženske),
  • zmanjšanje uživanja pijač s kofeinom in pitje vode,
  • omejitev količine začinjene hrane,
  • izogibanje dejavnostim, ki prekomerno pritiskajo na sečnico (kot so kolesarjenje, jahanje ali vožnja z motorjem),
  • uriniranje kmalu po spolnem odnosu.

Zdravila

Za zdravljenje sindroma bolečine v sečnici ni posebnega zdravila, lahko pa vam zdravnik vseeno priporoči zdravila, ki vam utegnejo pomagati pri obvladovanju simptomov. To so lahko:

  • protivnetna in protibolečinska zdravila, kot sta ibuprofen ali paracetamol,
  • antidepresivi, kot je amitriptilin, ki se pogosto uporablja za zdravljenje kronične bolečine,
  • blokatorje alfa, ki pomagajo sprostiti mišice okoli mehurja, kar lahko olajša simptome, kot je boleče uriniranje,
  • antibiotiki, če zdravnik meni, da imate morda okužbo, ki je testi niso odkrili.

Če redno jemljete protivnetna ali protibolečinska zdravila, se posvetujte s svojim zdravnikom, da vas bo lahko spremljal glede morebitnih neželenih učinkov. Te vrste zdravil brez recepta imajo omejitev, koliko bolečine lahko obvladajo. Priporočenega dnevnega odmerka ne smete preseči, saj jemanje teh zdravil nad določenim odmerkom ne bo prineslo nobene dodatne koristi, lahko pa poveča tveganje za resne neželene učinke.

Stimulacija živcev

Pri nekaterih ljudeh se simptomi zmanjšajo s stimulacijo živcev. Tako kot velja za vse vrste zdravljenja, tudi stimulacija živcev ni primerna za vsakogar, se bo pa zdravnik z vami o tem pogovoril.

Najpogostejše vrste živčne stimulacije, ki vam jih lahko ponudijo kot zdravljenje sindroma bolečine v sečnici, so:

  • transkutana električna stimulacija živcev (TENS)
    Terapija TENS je tehnika lajšanja bolečin, pri kateri se z napravo prek elektrod, nameščenih na bolečih delih telesa, pošiljajo blagi električni impulzi. V kliničnih preskušanjih se je izkazalo, da je zdravljenje s terapijo TENS pri sindromu bolečine v sečnici učinkovito pri približno 50 % pacientov.
  • stimulacija sakralnega živca (SNS)
    Če vam bo zdravnik priporočil uporabo SNS, vam bodo pod kožo vstavili tanko žico (elektrodo). Postopek se opravi v lokalni ali splošni anesteziji. S krmilno enoto, veliko približno toliko kot mobilni telefon, se nato spreminja in nadzoruje frekvenco električnih signalov na elektrodi, ki stimulira križne živce.
  • stimulacija zadnjega tibialnega živca (PTNS)
    Pri tej vrsti stimulacije živcev, imenovani tudi PTNS, vam v stopalo vstavijo majhno iglo, s katero pošiljajo električne impulze živcem okoli medenice.

Stimulacija živcev je lahko sprva nekoliko neprijetna, vendar ni boleča. Zdravljenje se običajno začne z nizko stopnjo intenzivnosti, ki se lahko zviša, vendar le do točke, ko se še počutite udobno.

O sindromu bolečine v nožnici in vulvi

Kakšna je razlika med vulvo in nožnico?

Vulva je medicinski izraz za zunanja ženska spolovila, ki zajemajo mons pubis, velike in male sramne ustnice, klitoris, odprtino sečnice in nožnice oz. vagine. Vagina je povezana z maternico in je kanal, prek katerega potuje plod med porodom in kjer se izloča menstrualna kri.

Anatomija ženskih zunanjih spolovil

Mnoge ženske raje uporabljajo izraz vagina oz. nožnica, čeprav se zavedajo razlike v terminologiji. Ko se o svojem stanju pogovarjate z zdravnikom, lahko uporabljate katerokoli besedo, ki vam je ljubša, saj je pomembno predvsem to, da se ob pogovoru o neprijetnih temah počutite čim bolj sproščeno.

Kaj je sindrom bolečine v nožnici in vulvi?

Sindrom bolečine v nožnici in vulvi je nepojasnjena vztrajna bolečina v ženskem spolovilu. Lahko se pojavi na različnih delih vulve in ob različnih časih, kar imenujemo generalizirana bolečina, ali pa se pojavi pri vhodu v nožnico, kar imenujemo žariščna bolečina.

To se lahko zgodi ženskam vseh starosti in jim vzbuja velike skrbi. Stanje lahko vpliva na vaše odnose, zmanjša vašo spolno slo ter povzroči slabo razpoloženje in depresijo.

Pomembno je vedeti, da bolečina v nožnici in vulvi ni nalezljiva. Ni povezana z rakom in je ne boste prenesli na partnerja.

Sindrom bolečine v nožnici in vulvi je znan tudi kot vulvodinija ali kronična vaginalna bolečina.

Kaj povzroča sindrom bolečine v nožnici in vulvi?

Stanje je lahko posledica okužbe, ukleščenih živcev ali poškodb živcev, ki jih lahko povzročijo:

  • predhodni kirurški poseg,
  • porod,
  • ponavljajoče se epizode hude vaginalne trohnobe,
  • hormonske spremembe.

V nekaterih primerih lahko stanje sprožijo občutljivost za izdelke, ki jih uporabljate, kožne bolezni ali motnje imunskega sistema.

Motnje imunskega sistema
Imunski sistem je naravni obrambni sistem vašega telesa. Vaše telo ščiti pred škodljivimi snovmi, bakterijami in celičnimi spremembami, zaradi katerih bi lahko zboleli. Vanj so vključeni različni organi, celice in beljakovine. Če imate motnjo imunskega sistema, vaš imunski sistem zmotno napade vaše telo.

Kateri so pogosti simptomi?

Bolečine v nožnici in vulvi pogosto opisujejo kot pekoč občutek, ki se pojavi le ob dotiku ali pritisku, na primer med spolnim odnosom ali pri vstavljanju tampona. Lahko pa so tudi bolj razširjene in nimajo posebnega sprožilca.

Katere preiskave in pregledi so na voljo?

Ocena bolečine in kakovosti življenja

Morda boste morali izpolniti vprašalnike, ki so namenjeni ugotavljanju resnosti bolečine in njenega vpliva na vaše vsakdanje življenje. Morda vam bodo postavili tudi občutljiva vprašanja o morebitnih bolečinah ali težavah, ki jih doživljate pred spolnim odnosom, med njim ali po njem, in o tem, kako vaše stanje vpliva na vaše duševno zdravje.

Fizični pregled

Zdravnik vas bo prosil, da opišete svoje simptome, in vas povprašal o vaši spolni zgodovini. Tako vas bo morda vprašal, ali ste imeli kdaj vaginalne okužbe, suhost nožnice in ali vas boli pri spolnih odnosih.

Zdravnik bo moral opraviti fizični pregled vulve, vključno z vagino. Vemo, da je to lahko zelo neprijetno, vendar lahko zdravnik le tako preveri, ali je ta otekla ali občutljiva. Preveri lahko tudi občutljivost v predelu medenice in spodnjem delu trebuha.

Imejte v mislih, da vas lahko zdravnik vpraša, ali ste bili kdaj žrtev spolne zlorabe. Bolečine v nožnici in vulvi so namreč lahko posledica poškodb pri spolni zlorabi. Zdravstveno osebje se zaveda, da je pogovor o tem lahko zelo neprijeten, še posebej, če o tem še niste govorili. Poskusite biti odkriti in iskreni, seveda pa zdravstveno osebje ne želi, da se počutite neprijetno.

Test z brisom

Zdravnik vas lahko napoti na odvzem brisa sečnice, da preveri prisotnost:

  • spolno prenosljivih bolezni, kot sta klamidijska okužba ali gonoreja, te so namreč lahko brez simptomov, vendar povzročajo boleča vnetja v predelu medenice,
  • bakterijske vaginoze, pogoste okužbe, ki jo povzroča neravnovesje med naravno prisotnimi bakterijami,
  • vaginalne mrzlice, pogoste okužbe, ki jo povzroča povečano število kvasovk Candida albicans, ki naravno živijo v črevesju in v majhnem številu v nožnici.

Uretralni bris se opravi tako, da se nežno vstavi vatirana palčka v sečnico, se obrne in zbere vzorec celic. Vzorec se lahko odvzame tudi z vhoda v maternico, ki se imenuje maternični vrat.

Odvzem brisa ne traja dolgo, vendar je lahko neprijeten ali boleč, če vaše simptome sproža dotik. Vzorci bodo poslani v laboratorij za testiranje.

Katera zdravljenja so na voljo?

Nasveti za samopomoč

Zdravnik vam lahko priporoči, da poskusite z domačimi pripomočki in spremembo življenjskega sloga, s katerimi bi čim bolj zmanjšali draženje vulve, na primer:

  • nošenje bombažnega spodnjega perila in ohlapnih kril ali hlač,
  • izogibanje uporabi parfumiranih izdelkov v okolici spolovila, kot so parfumi, mila ali peneče se kopeli,
  • izogibanje uporabi parfumiranih ali dišečih higienskih izdelkov in tamponov,
  • uporaba vazelina pred plavanjem za zaščito vulve pred klorom,
  • uporaba blazine v obliki krofa pri daljšem sedenju.

Čeprav je spolni odnos lahko boleč, se mu (ali dotikanju vulve) ne izogibajte v celoti, saj boste zaradi tega morda še bolj občutljivi.

Zdravila

Brez recepta
Obstaja več sredstev, ki so na voljo brez recepta, kot so lubrikanti, vlažilna krema, ki lahko pomaga pomiriti vulvo, in geli, ki lahko pripomorejo k udobnejšemu spolnemu odnosu. Najbolje je, da se najprej posvetujete s svojim zdravnikom in preverite, ali vam jih priporoča.

Antidepresivi
Antidepresivi se pogosto uporabljajo za zdravljenje stanj, pri katerih so živci preobčutljivi. Zdravilo je namenjeno sproščanju živcev. Zdravnik vam lahko priporoči jemanje antidepresivov, da bi ugotovil, ali vam to pomaga pri lajšanju bolečin.

Psihološka pomoč

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je vrsta pogovorne terapije. Temelji na ideji, da so naše misli, čustva, dejanja in telesni občutki povezani. Cilj KVT je pomagati vam pri obvladovanju bolečine z učenjem veščin obvladovanja bolečine ter spreminjanjem načina razmišljanja in vedenja.

Če vaše stanje vpliva na vaš intimni odnos, vam lahko zdravnik priporoči posebno vrsto svetovanja, ki vam bo pomagalo obvladati strah in tesnobo, ki se lahko pojavita ob bolečinah v nožnici in vulvi.

Fizioterapija

Bolečino lahko povzročijo krči mišic medeničnega dna. Te mišice ležijo med pubično kostjo in trtico. Zdravnik vam lahko priporoči pomoč fizioterapevta, ki vas bo naučil serijo vaj za sprostitev mišic okoli nožnice.

Pri fizioterapiji ne gre vedno le za ciljno usmerjene vaje. S fizioterapevtom se lahko pogovorite tudi o spremembi življenjskega sloga, izobraževanju in pripomočkih, kot so vaginalni stožci ali uporaba naprave TENS, ki vam bo pomagala ublažiti simptome.

TENS
Transkutana električna stimulacija živcev (TENS) je metoda lajšanja bolečin z uporabo blagega električnega toka.

Te informacije je julija 2021 pripravilo Evropsko združenje za urologijo (EAU).
Besedilo vsebuje splošne informacije o kronični medenični bolečini. Če imate kakršnakoli posebna vprašanja o svojem zdravstvenem stanju, se posvetujte s svojim zdravnikom ali drugim strokovnim zdravstvenim delavcem. Nobena spletna stran ali zloženka ne more nadomestiti osebnega pogovora z zdravnikom.

Sodelujoči:

Delovna skupina EAU za obveščanje bolnikov:

  • Dr. Michael Van Balken, Arnhem (Nizozemska)
  • Dr. Serena Maruccia, Monza (Italija)
  • Dr. Laura Mateu, Barcelona (Španija)

Smernice EAU za obravnavo kronične medenične bolečine:

  • Prof. Daniel Engeler, St. Gallen (Švica)
  • Prof. Suzy Elneil, London (Velika Britanija)
  • Dr. Bert Messelink, Groningen (Nizozemska)

To besedilo je pregledalo in v slovenščino prevedlo Slovensko urološko združenje.

Sodelujoči:

  • Dr. Borut Gubina, Brezovica (Slovenija)
  • Dr. Miha Pukl, Celje (Slovenija)

Te informacije je pregledala laična komisija. Pripravo tega besedila je financiral Ferring Pharmaceuticals. Vsebino je neodvisno pripravil in odobril Urad za paciente EAU.

Za več informacij in podporo obiščite: https://wfipp.org/