Stimulacija živcev, prav tako znana pod imenom nevromodulacija, je zdravljenje, pri katerem se uporabljajo električni impulzi, ki stimulirajo sakralne živce, ki nadzorujejo sečni mehur. Obstajata dve vrsti stimulacije živcev:
- Stimulacija tibialnega živca uporablja iglo na gležnju.
- Pri stimulaciji sakralnega živca se na križ pritrdi naprava.
Stimulacija tibialnega živca
Za stimulacijo tibialnega živca bo zdravnik namestil iglo z električnim tokom v bližino vašega gležnja. Igla predre kožo in stimulira tibialni živec, ki teče od notranjega dela gležnja vzdolž noge do sakralnih živcev (Slika 1).
Zdravljenje s stimulacijo tibialnega živca na splošno obsega 12 tretmajev. Tretma se opravi enkrat tedensko na kliniki in ponavadi traja 30 minut. Učinki bodo sčasoma popustili in verjetno boste potrebovali več tretmajev.
Stimulacija sakralnega živca
Stimulacija sakralnega živca se opravi v dveh fazah. Najprej zdravnik namesti elektrode na kožo in preizkusi, če se vaši simptomi PASM odzivajo na stimulacijo živcev. V primeru odziva boste prestali operacijo, pri kateri bodo nad vašo sramno kostjo nad vašo sramno kostjo vstavili dajalnik impulzov, ki ga je mogoče programirati. Elektrode povezujejo dajalnik impulzov z območjem stimulacije sakralnih živcev (Slika 2). Po operaciji boste lahko upravljali dajalnik prek naprave zunaj vašega telesa. Ta naprava bo nadzirala električno stimulacijo živcev, ki dosežejo sečni mehur. Ko spremenite stimulacijo živca, to zmanjša prekomerno aktivnost sečnega mehurja. Stimulacija sakralnega živca lahko bistveno izboljša vaše simptome.
Po operaciji obstaja tveganje za vnetje in na območju implantacije lahko občutite bolečino. Sčasoma se lahko dajalnik ali elektroda premakne, kar povzroča rahlo bolečino. Prav tako se lahko zgodi, da se baterija dajalnika izprazni. Če se vam to zgodi, bo potrebna še ena operacija za zamenjavo baterije. O vseh vprašanjih, ki jih imate glede teh tveganj, se pogovorite s svojim zdravnikom.
